Znamenja / Zavoda Lipa Maribor

Znak Zavoda za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa Maribor sestavljata dve slovenski zgodovinski narodni znamenji ÔÇô lipa in ─îrni panter.
Obe znamenji imata za zgodovino Slovencev poseben pomen.

Lipa - drevo ┼żivljenja Slovencev

Lipa se kot drevo ┼żivljenja pojavlja v srednji Evropi zlasti na obmo─Źju severnega Jadrana, Alp, Tater in zgornjega Podonavja, z eno besedo, povsod tam, kjer so ┼íe pred Rimljani bivali Veneti ali Vendi, Vindi.

Sloveni ali Slovenci smo nedvomno sorodstveno najbli┼żji ostanek nekdanjega ljudstva Venetov ali Vindov, s prastarim jezikom in staro┼żitno kulturo, v katere duhovni simboliki izstopa lipa kot misti─Źno drevo ┼żivljenja, drevo zdravja, sodno drevo, drevo zmage, drevo rodovitnosti in kot dru┼żabno ali plesno drevo.

1389352669RW26.jpg
Najstarejša lipa na Slovenskem je Najevska lipa, ki velja za mater vseh slovenskih lip

V Evropi poznamo tri vrste lipe. V ju┼żnej┼íih evropskih predelih uspeva srebrna lipa (tilia argentea), v srednji Evropi in torej tudi na Slovenskem pa prevladujeta drugi dve vrsti lipe. ─îrna lipa ali tilia parvifolia, je nekoliko temnej┼íega debla in listov, pa tudi manj┼íih a gostih cvetov. Pogosto jo imenujemo kar lipovec. Druga je bela lipa ali tilia grandifolia oziroma prava lipa, ki je svetlej┼ía in ima ve─Źje, ┼íiroke liste ter redkej┼íe cvetove. Cveti kak teden ali dva pozneje kot lipovec. Lipa na sploh dose┼że izredno ─Źastitljivo starost, kar pomeni tudi do 1.200 let in v tem pogledu preka┼ía celo hrast, ki velja za nem┼íko, pa tudi poljsko drevo ┼żivljenja. Izmed mnogih drevesnih vrst v srednji Evropi ni razen lipe nobenega drevesa, ki bi bilo tako zdravilno, cveto─Źe, di┼íe─Źe, hkrati pa ┼íe tako staro in mogo─Źno, da razteza svoje veje in vrh dale─Ź v nebo.

Stara ljudstva so pred uveljavitvijo kr┼í─Źanstva verovala v razna bo┼żanstva, ki so jim bili posve─Źeni sveti gaji in logi ter posamezne drevesne vrste v njih. Takratna ljudstva so ┼żivela tesno povezana z naravo in so verjela, da se v skrivnostnem in mogo─Źnem ┼íumenju drevesa ogla┼ía njegova du┼ía, pa tudi, da se je mogo─Źe z drevesi pogovarjati. Redki posamezniki po─Źno to ┼íe danes.

Gozdovi in drevesa so predstavljala domovanje raznoraznih bajeslovnih bitij, kot so vile, pal─Źki, ┼íkrati, rojenice, sojenice, besi, demoni ter divji mo┼żje in ┼żene. Ostanki starodavnega verovanja so se nam ohranili v raznih pravljicah, bajkah in obi─Źajih ter navadah pode┼żelskega prebivalstva.

Skromni viri o starem verovanju pri Slovencih pred sprejemom kr┼í─Źanske vere, ka┼żejo na indoevropske korenine. Na┼íi predniki so verovali tudi v drevesa in v vodne izvire, njihova staroverska sveti┼í─Źa pa so bili sveti gaji in logi. Vire o enem tak┼ínih slovenskih naravnih sveti┼í─Ź imamo za Lurnsko polje na zahodnem Koro┼íkem, kjer sta se v dveh razli─Źnih ─Źasovnih obdobjih bojevali za Slovence dve pomembni bitki.

Prva bitka na Lurnskem polju je potekala leta 772, med Slovenci staroverci ter bavarskimi pokristjanjevalci in njihovimi zavezniki pokristjanjenimi Slovenci. Prav posebno vlogo pri tem imajo tri lipe, ki so obdajale staroslovensko sveti┼í─Źe, v zvezi z njimi pa je znana Lurnska legenda.

1389354620K601.jpg
idili─Źna cerkvica sv. Marije Magdalene na Lurnskem polju z lipami omenjenimi v Lurnski legendi

Druga bitka na Lurnskem polju se je odvijala sedemsto let kasneje, ko so se Habsbur┼żani bojevali z Gori┼íkimi grofi za dedi┼í─Źino Celjskih knezov. Po tej bitki je bil v bli┼żnji Po┼żarnici sklenjen mir, po katerem so Habsbur┼żani dokon─Źno prevzeli nadzor nad slovenskimi de┼żelami.

Lipa je bila sveto slovensko drevo ┼że davno pred kr┼í─Źanstvom, to svoje mesto pa je ohranila tudi med njim. S svojo mogo─Źnostjo ka┼że od zemlje na nebo in s svojo starostjo spominja na ─Źas, kar pomeni na ve─Źnost.
Pod marsikatero lipo so stali vodnjak, kamnita miza, ali pa sede┼żi za va┼íke stare┼íine oziroma slovensko dvanajstijo. Lipa ima zato pomembno mesto v slovenski ljudski pesmi, pa tudi med slovenskimi miti in legendami. Pod lipo so se stoletja dolgo shajali tako va┼íki, kot gorski zbori ali ve─Źe. Od nekdaj je bila sredi┼í─Źe va┼íkega dru┼żabnega ┼żivljenja. Pod njo se je pravica ┼że v davnih predkr┼í─Źanskih ─Źasih delila v imenu nadnaravnega, starobo┼żjega.

Po prevzemu kr┼í─Źanstva so se stare navade prilagodile novi veri in se nekoliko spremenjene nadaljevale naprej. Pri razsojanju in odlo─Źanju o skupnih zadevah so ┼żupanu pod lipo stali ob strani ─Źlani dvanajstije, ali va┼íki stare┼íine, kot je dolo─Źala prastara slovenska navada v virih imenovana tudi ┬╗consuetudo Sclavorum┬ź, po na┼íe ÔÇô slovenska navada.

Zbori in pravde pod lipo so bili sestavni del starega dr┼żavnega prava slovenske Karantanije, ki ga tudi sami zgodovinski viri nazivajo ┬╗institutio Sclavenica┬ź oziroma slovensko pravo. Imeli so izrazit zna─Źaj slovenskega ljudskega prava. ┼áe v srednjem veku ni bilo po slovenskih krajih nobene cerkve, nobenega gradu, vasi, trga in mesta brez lipe, kar povsem ustreza dejstvu, da je lipa Slovencem sveto drevo. Vseskozi je bila dele┼żna visokega spo┼ítovanja vseh narodnih slojev, ne le pri kmetstvu, temve─Ź tudi pri plemstvu in me┼í─Źanstvu.

1389353043FK05.jpg
stara lipa ob gradu Turjak

Znameniti zbori ÔÇô ve─Źe pod lipo so se med Slovenci najdlje ohranili v Bene┼íki Sloveniji, ki je ve─Ź stoletij sodila pod Bene┼íko republiko. Kot poro─Źajo zgodovinski viri je Bene┼íka Slovenija imela svojo popolno samoupravo in je bila neke vrste dr┼żavica v dr┼żavi. Z odlokom bene┼íkega Senata z dne 2. malega travna/aprila 1788 se naravnost imenuje Bene┼íka Slovenija: ┬╗come una nazione diversa e separata dal Friuli si governava da se┬ź ÔÇö Slovenija si je kot razli─Źen in od Furlanije lo─Źena nacija namre─Ź vladala sama.
Zbor hi┼ínih gospodarjev se je pri bene┼íkih Slovencih imenoval ÔÇťsosednjaÔÇŁ, enako tudi na sosednjem Tolminskem. Vse bene┼íkoslovenske sosednje so bile zdru┼żene v dve sodolini ÔÇô veliki ┼żupaniji, ki sta jima predsedovala velika ┼żupana. Velika ┼żupanija je zborovala pod lipo, kjer je bila kamnita miza s sede┼żi, zato se je imenovala tudi ÔÇťbankaÔÇŁ. 21 sosedenj sodoline gornje Nadi┼że je tvorilo Landarsko banko, ki je zborovala pod lipama v Bja─Źah in v Tar─Źentu, 15 sosedenj sodoline ┼át. Lenarta pa je tvorilo Mjersko banko, ki je zborovala pod lipo v Dolenji Mjersi. Skupna ve─Źa ali zborovanje obeh bank se je vr┼íila pod stoletnimi lipami pri Svetem Kvirinu ob Nadi┼żi, kjer se stekata obe sodolini. Najstarej┼íi ohranjen zapisnik o sosednji je iz leta 1401 in se nana┼ía na pravdo pod lipo v Landarju.

1389352669UPK0.jpg
lipa v Vrbi s kamni za vaško Dvanajstijo

Lipa je obenem tudi simboli─Źno drevo ljudskega veselja. Vrhunec dru┼żabnosti predstavlja ples pod lipo. Ob veselem razpolo┼żenju va┼íke srenje je lipa torej tudi veljala za plesno drevo. Neko─Ź je imel ples pod lipo celo obredni zna─Źaj. Najlep┼íe je ohranjen starodavni obi─Źaj na Koro┼íkem, kjer ga imenujejo ÔÇťrej pod lipoÔÇŁ ali tudi ÔÇťvisoki rejÔÇŁ. To je izredno stara oblika plesa, ki je neko─Ź pravzaprav pomenil obred uvajanja mladih v dru┼żbo odraslih. K reju pod lipo sodi ┼íe en stari slovenski obi─Źaj, ÔÇť┼ítehvanjeÔÇŁ.


1389354620YJX0.jpg

┼átehvanje na Koro┼íkem ÔÇô v ozadju je lepo vidna lipa

Lipa oziroma natan─Źneje lipovi listi v srednjeve┼íkih grbih simbolizirajo bo┼żji zna─Źaj oblasti. Posebej zna─Źilni so lipovi listi v dragotinah grbov velika┼íev in rodbin s podro─Źja starodavne Slovenije in njenega dela - Karantanije. Slovenski klobuk z lipovimi listi vise─Źimi od krajcev je prisoten na pe─Źatu Henrika Gori┼íko-Tirolskega (1303), sina koro┼íkega vojvoda, klobuk okra┼íen z lipovimi listi pa ima v dragotini svojega grba tudi mar┼íal Koro┼íke leta 1317. Perjanica z lipovimi listi se prav tako nahaja v dragotini grba ┼ítajerskega mar┼íala Hartnida iz leta 1278. Od leta 1363 so v grbu vojvodine Koro┼íke bizonovi rogovi ter lipovi listi na palicah, ki izhajajo vodoravno iz rogov. Na desni strani so lipovi listi ─Źrni, na levi pa so rde─Źi. Lipovi listi so bili kasneje v obdobju Socialisti─Źne Republike Slovenije, sestavni del grba SRS. V osemdesetih letih prej┼ínjega stoletja je bil lipov list osrednje znamenje prebuditvene akcije ÔÇťSlovenija moja de┼żelaÔÇŁ in slovenske pomladi nasploh.

Pomembno vlogo v ljudskem ┼żivljenju so imele tudi lipove veje. V slovenskih de┼żelah, na ┼átajerskem, Krajnskem in Koro┼íkem so nekdaj zatikali lipove vejice na okna svojih hi┼í, da bi nanje sedel Sveti duh. Obenem so na ta na─Źin od hi┼ínega praga odganjali coprnice, ka─Źe in drugo golazen, da ne bi mogle do ┼żivine. Tudi to po─Źetje izvira iz predkr┼í─Źanskega praznovanja pomladne rasti. V kr┼í─Źanstvu so se zna─Źilnosti tega starega praznovanja prenesle na ÔÇťbinko┼ítiÔÇŁ. Po na┼íi de┼żeli so z lipovimi vejami tudi pomagali bolni ┼żivini. Zanjo je veljalo, da je bila namre─Ź uro─Źena, in s tepe┼żem z lipovo vejo so pravzaprav tepli tisto ─Źarovnico, ki je ┼żivino uro─Źila.


1389353043K4XY.jpg


Lipa je nekdaj pomagala tudi dekletom, da so na┼íle ┼żenina. Po ljudskem izro─Źilu je moralo dekle, ki se je ┼żelelo omo┼żiti, na bo┼żi─Źni ve─Źer oditi iz hi┼íe do najbli┼żje lipe. Moralo jo je objeti in jo prositi, naj ji ga pomaga najti. Nato je odlomilo vejico te lipe, jo odneslo domov, za┼żgalo in shranilo njen pepel. Ob svetih Treh kraljih je moralo ta pepel stresti v kozarec vode in napitek popiti, kar ji je zanesljivo prineslo ┼żenina.
V srednjem veku je lipa predstavljala tudi zdravje in ┼żivljenje. Te njene lastnosti ┼że v 14. stoletju omenja Konrad von Megenberg, ┼ítevilne zdravilne lastnosti lipe pa v svoji Zeli┼í─Źni knjigi (Kreutterbuch) leta 1572opisuje Hieronymus Bock. Med ljudmi sta kot vir dobrega zdravja najbolj poznana lipov med in lipov ─Źaj.

Znano je, da lipovo cvetje izredno di┼íi, ─Źebele ga imajo zelo rade in ─Źebelarji obi─Źajno pridelajo iz lipovega cvetja zelo kakovosten in zdrav med. Podobno velja za lipov ─Źaj, ki je narejen prav tako iz lipovega cvetja, prav tako pa je lipovo cvetje sestavni del raznih zdravilnih ─Źajnih me┼íanic. ─îaj iz lipovih cvetov bla┼żi kr─Źe in pospe┼íuje potenje ter tako u─Źinkovito zni┼żuje povi┼íano telesno temperaturo. Pijemo ga pri prehladu, te┼żavah z ledvicami in plju─Źi. Zavretek iz lipovih listov vra─Źa lasem lesk. Razen lipovega cvetja in listja sta zdravilna tudi lipovo lubje ter lipovo oglje. Lubje v obliki prahu ali ─Źaja u─Źinkovito pospe┼íuje izlo─Źanje ┼żol─Źa, uporabljajo pa ga tudi pri boleznih jeter. Lipovo oglje se uporablja z vodo pri akutnih zastrupitvah, pri bruhanju, zaprtju, proti driski in pri ┼żelod─Źnih ter ─Źrevesnih te┼żavah, vendar pa je treba po uporabi takoj odstraniti oglje iz ─Źrevesja z blagimi odvajali. Lipovo oglje je tudi u─Źinkovito zdravilo za odprte, gnojne rane, saj z vezavo strupov olaj┼ía normalno celjenje. Tudi v primeru tak┼íne uporabe lipovega oglja je pomembno, da ga odstranimo z rane s pravo─Źasnim izpiranjem.

Lipa je tudi nasploh vsestransko uporabno drevo. Lipov les je mehak, pro┼żen in cepljiv zato ga je mo─Ź dobro obdelovati in rezljati. V davnini so iz lipovega lesa izdelovali podobe malikov. Od tod tudi starodavni rek: ÔÇťStoji kot lipov bogÔÇŁ. Kot neko─Ź ga uporabljajo tudi danes v mizarstvu, rezbarstvu in kolarstvu, zaradi svojih lastnosti je namre─Ź primeren za izdelavo raznih modelov, igra─Ź, glasbil (orgle), svin─Źnikov, v┼żigalic in drugih izdelkov suhe robe. Posebej zna─Źilni so loparji za peko kruha v kru┼ínih pe─Źeh, ki so vselej iz lipovega lesa. Nekdaj so znali izkoristiti tudi mlado lipovo lubje oziroma li─Źje. Uporabljali so ga v vrvarstvu, za pletenje vre─Ź, ko┼íar, pa tudi za povezovanje v vrtnarstvu in v vinogradni┼ítvu. Posebej zna─Źilna so ogrinjala iz lipovega lubja, ki so jih nekdaj kot ÔÇťpelerineÔÇŁ uporabljali zlasti plan┼íarji na planinah. Zna─Źilno ogrinjalo iz lipovega lubja ┼íe danes kot turisti─Źno atrakcijo uporabljajo plan┼íarji v za┼í─Źiteni Preskarjevi pastirski bajti na Veliki Planini.

Lipo je mogo─Źe najti v ┼ítevilnih slovenskih ljudskih ali narodnih pesmih ter mitih in legendah. V ljudskem verovanju ima zna─Źaj magi─Źnega drevesa, ki varuje pred strelo in drugimi nesre─Źami, pred ─Źarovnijami, boleznimi in zlimi duhovi. ┼áe zlasti je lipa prisotna v Lurnski legendi in v Legendi o Kralju Matja┼żu, v katerih simboli─Źno pooseblja slovenski narod in na┼ío zgodovino.


13893546207ZTZ.jpg

znameniti Slovenski klobuk z lipovimi listi in petelinjim ─Źopom

Lipa kot dejansko in simboli─Źno oro┼żje je znana tudi v pripovedki Martin Krpan z Vrha. Cesarstvo in Dunaj pred Turki re┼íi Martin Krpan, ki za svoje oro┼żje v boju z Brdavsom, uporabi kij iz lipovega lesa, s katerim prestre┼że Turkov udarec. Tudi v tej zgodbi je veliko simbolike, izredno pomembno mesto pa znova pripada lipi, ki tudi v tem primeru ponazarja ves slovenski narod. V ─Źasu bojev s Turki so namre─Ź predvsem slovenske de┼żele ÔÇô Krajnska, ┼átajerska in Koro┼íka ÔÇô nosile glavno breme obrambe cesarstva pred Turki tako v ljudskem kot v finan─Źnem smislu.

Z mogo─Źnimi ko┼íatimi lipami je obkro┼żeno ┼íe eno za Slovence pomembno simbolno mesto ÔÇô Vojvodski prestol v Svatnah ali Gosposvetskem polju na Koro┼íkem.

Najstarej┼ía lipa na Slovenskem je Najevska lipa, ki velja za mater vseh slovenskih lip. Stara naj bi bila ve─Ź kot 700 let, po nekaterih podatkih pa kar 770 let. Njen obseg v prsni vi┼íini je neko─Ź zna┼íal kar 12,5 metra. Leta 1969 so izmerili obseg 11,24 m, kasneje pa je del oboda debla propadel in danes zna┼ía ÔÇťleÔÇŁ 10,70 metra. Lipa je v sredi votla, na severni strani pa je gosto obra┼í─Źena z mahovi in li┼íaji. Z ju┼żne strani je vhod v njeno notranjost. Visoka je 25,5 metra. Izro─Źilo pravi, da se je pri Najevnikovi kmetiji zaraslo skupaj dvanajst lip, zato je ta lipa tako velika in mogo─Źna.

Velikega srpana/avgusta 1991 so pri Najevski lipi pripravili prvo sre─Źanje slovenskih dr┼żavnikov, ki je potem preraslo v tradicionalno prireditev v mesecu malem srpanu/juliju. Pravilnik o dolo─Źitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS ┼ít. 111/2004) je Najevsko lipo razglasil za naravno vrednoto dr┼żavnega pomena.

─îrni panter

─îrnega panterja so leta 2009 uradno opredelili kot znamenje posebnega javnega pomena na ravni Slovenije. Kot tak┼ínega ga je ozna─Źilo Upravno sodi┼í─Źe Republike Slovenije, ki je v svoji sodbi ┼ít. U2369/2008-14, z dne 15. 9. 2009 navedlo tole: ┬╗─îrni panter izhaja ┼íe iz ─Źasov Karantanije, najstarej┼íe in najpomembnej┼íe plemenske kne┼żevine v vzhodnoalpskem oziroma slovenskem prostoru od 7. do za─Źetka 11. stoletja. Kot svojega ga uporablja tudi Specialna enota slovenske policije in ima na ravni Slovenije poseben javni pomen.┬ź

13893526698ZO8.jpg
─îrni panter v grbu iz 13. stoletja - rekonstrukcija

─îrni panter je tudi osrednje znamenje v znaku Poveljstva Slovenske vojske, skupaj z me─Źem. Okrog znamenja v krogu sledi napis Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska, Poveljstvo sil. S tem je ─îrnemu panterju vrnjena njegova prvobitna zgodovinska vloga, saj je v slovenski Karantaniji najprej predstavljal bojni znak.

1389353043NBZI.jpg
─îrni panter kot znak v Poveljstvu sil Slovenske vojske

Panterja na ozemlju srednje Evrope sre─Źujemo ┼że tiso─Źe let. 400 let pred na┼íim ┼ítetjem so ga upodobili v etru┼í─Źanskih grobnicah. Med najdbami na dana┼ínjem slovenskem ozemlju ga lahko vidimo ┼że na venetski situli iz Va─Ź, iz ─Źasa okrog petsto let pred Kristusovim rojstvom.

Ohranile so tudi njegove upodobitve iz ─Źasov Norika, rimske province na ozemlju Vzhodnih Alp. Na istovetnem ozemlju Notranjega Norika se je v 6. stoletju pojavila Karantanija ÔÇô prva znana slovenska dr┼żava po razpadu rimskega imperija. Panter se je ohranil na ve─Ź kamnitih spomenikih iz rimske dobe. Eden teh zna─Źilnih kamnov iz. 2. stoletja je ┼íe danes vzidan nad glavnim vhodom v stolnico pri Gospe Sveti na Koro┼íkem, v bli┼żini gri─Źa kjer je neko─Ź stal Kne┼żji kamen, in Gosposvetskega polja, na katerem ┼íe danes stoji Vojvodski prestol ÔÇô zgodovinska spomenika slovenske dr┼żavnosti in slovenskega karantanskega prava. Podobne v kamnu vklesane panterje so odkrili vzidane v cerkvenih zidovih tudi drugod po Koro┼íkem in ┼átajerskem ÔÇô v Dhov┼íah pri Celovcu (Lendorf), v stolnici na Krki (Gurk) ter v L├Âffelbachu in v Kalsdorfu pri Gradcu. Panterjeve motive so na┼íli tudi pri ┼ítajerski Lipnici in v Panoniji na Ptuju in Soboti┼í─Źu (Szombathely).

Njegov bajeslovni pomen izhaja ┼íe iz ─Źasov davno pred kr┼í─Źanstvom. Fiziolog iz Aleksandrije navaja, da je panter prijatelj vseh ┼żivali razen zmaja, ki predstavlja hudi─Źa. Panter je torej starodavni simbol dobrega oziroma branik pred zlom in kot tak┼íen predstavlja prastaro znamenje boja med svetlobo in temo.
Njegov lik vklesan na kamne starega rimskega Norika, je simboli─Źno pre┼íel tudi na srednjeve┼íko Karantanijo. V slovenskih karantanskih grobovih iz 10. stoletja najdemo podobo stiliziranega panterja dokaj pogosto na t.i. luni─Źastih uhanih, ki so ena izmed zna─Źilnosti ketla┼íke kulture, zna─Źilne za Karantanijo med 8. in 11. stoletjem. Upodobljen je na ┼ítevilnih zaponkah in uhanih najdenih na Ptuju, v Meng┼íu, Kranju, na Bledu, v Bohinjski Srednji vasi, furlanskem Kvaru (Corno di Rosazzo), v Ogleju in ┼ítevilnih gornje┼ítajerskih najdi┼í─Źih.

13893526691SF4.jpg
Črni panter - sodobnejša upodobitev

V obdobju heraldike (grboslovja), je kot grb odra┼żal dr┼żavnopravno izro─Źilo slovenske Karantanije. Zaradi zgodovinskega in bajeslovnega pomena ima ─îrni panter v svojstvu slovenskega karantanskega grba posebno mesto med grbi evropskih de┼żel, saj je bil izpri─Źan med prvimi ┼ítirimi grbi v Evropi. ─îrnega panterja najdemo na pe─Źatu, odtisnjen je na ┼í─Źitu (1160) in upodobljen na bojnem praporu imenovanem tudi gonfalon ali bandera. Zgodovinske okoli┼í─Źine ka┼żejo na to, da je bil panter v Karantaniji sprva bojni znak plasti─Źne oblike, od tam pa je pre┼íel na bojni ┼í─Źit. Bojni znak je ostajal isti in je pre┼íel na prapor pod katerim se je zbirala de┼żelna vojska.


13893530433DRQ.png


Prav prapor pri─Źa o prvotnem simbolu de┼żele in dokler je ─îrni panter na praporu, predstavlja nadaljevanje njenega zgodovinskega prava. Za karantanske de┼żele je veljal enoten bojni poziv pod belim praporom s ─îrnim panterjem, kar se je ohranilo tudi ┼íe potem, ko sta bili Koro┼íka in ┼átajerska ┼że samostojni vojvodini.
Njegove barve je okoli leta 1210 opisal vite┼íki pesnik Wolfram von Eschenbach v delu Parsival, v katerem dobesedno pi┼íe '─Źrni panter na ┼í─Źitu iz hermelina', kar kasneje postane ─îrni panter na srebrnem (belem) ┼í─Źitu. Hermelin v grbih je znamenje kraljevega ali kne┼żjega dostojanstva. Panterjevi rogovi pomenijo mo─Ź, vztrajnost in ┼żilavost.


13893530438XY7.png

Karantanski grb z okrasjem

Bojni prapor je imel grbu ustrezne barve ÔÇô ─Źrno in belo, na beli pa se je nahajal ─îrni panter, kot je razvidno na pe─Źatu iz leta 1214. Najstarej┼íi je na pe─Źatu mejnega grofa Karantanske krajine (kasnej┼íe ┼átajerske) Otokarja III. Travenskega leta 1160, naslednji pa na pe─Źatu koro┼íkega vojvoda Hermana leta 1163. Vojvod se na njem nahaja v vite┼íki opravi, na konju, s ┼í─Źitom v levici in s praporom v desnici. V grbu je ─îrni panter ostal do leta 1269, ko je umrl vojvod Urh III. Koro┼íki (Ulrik III. Spanheim). Zadnji ga je uporabil njegov brat Filip, oglejski patriarh, leta 1279, ki je nosil ┼íe naslov vojovod Koro┼íke in gospod Krajnske.

1389352669XT26.jpg
pe─Źata s ─îrnim panterjem v ┼í─Źitu, vojvoda Urha II. Koro┼íkega (12. stoletje) in vojvoda Bernarda Koro┼íkega (13. stoletje)

─îrni panter je bil sprva grb vojvodine Koro┼íke in obmejne Karantanske krajine iz katere je pozneje nastala vojvodina ┼átajerska. Obe vojvodini sta iz┼íli iz prvotne Karantanije. Leta 1246 pa je pri┼ílo do spora med vojvodinama ┼átajersko in Koro┼íko, ki sta obe uporabljali enak grb. Vojvod Avstrije in ┼átajerske Friderik II. Bojeviti je spro┼żil spor, da bi ─îrnega panterja v grbu zagotovil izklju─Źno ┼átajerski. Na kraljevem dvoru so razsodili, da grb pripada vojvodini Koro┼íki, ki je bila starej┼ía in osrednja de┼żela Karantanije ter s tem bolj upravi─Źena do grba in prapora s ─îrnim panterjem. ┼átajerska se panterju vendarle ni hotela odpovedati in je zato na grbu spremenila barve. Privzela si je Belega panterja na zelenem ┼í─Źitu. ─îrni panter se je na Koro┼íkem obdr┼żal vse do izumrtja doma─Źe slovenske karantanske dinastije leta 1270. Na ┼átajerskem se je Beli panter ohranil do danes, a ┼żal kot avstrijski de┼żelni grb, ─Źeprav je karantanskega oz. slovenskega izvora.

1389354620VB6N.jpg
Beli panter - grb vojvodstva Štajerske iz 16. stoletja
´╗┐