Slikarski natečaj /Zavoda Lipa Maribor

Mednarodni slikarski natečaj na temo Ustoličevanja slovenskih vojvodov in knezov na Gosposvetskem polju, posvečen 600. obletnici zadnjega ustoličenja na Knežjem kamnu




1389646153QHUX.jpg


Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa Maribor razpisuje Mednarodni slikarski natečaj na temo Ustoličevanja slovenskih vojvodov in knezov na Gosposvetskem polju, posvečen 600. obletnici zadnjega ustoličenja na Knežjem kamnu. Opis rekonstrukcije obreda Ustoličevanja na podlagi ohranjenih zgodovinskih virov je priloga temu razpisu. Mednarodni slikarski natečaj je namenjen umetnicam in umetnikom ne glede na njihovo starost, izobrazbo ali državljanstvo. Na natečaj se lahko prijavijo samostojno, lahko jih prijavijo institucije ali posamezniki. Natečaj je razpisan izključno na temo Ustoličevanja slovenskih vojvodov in knezov na Gosposvetskem polju. Umetniška dela morajo biti izdelana izključno na platnu, v kakršnikoli tehniki, najmanjše velikosti 40 cm x 50 cm, navzgor pa velikost ni omejena.

Organizatorji natečaja bodo vsa prispela umetniška dela predstavili javnosti na razstavi Ustoličevanje slovenskih vojvodov in knezov na Gosposvetskem polju, ki bo meseca rožnika/junija 2014. Vsa prispela umetniška dela bodo, vključno s podatki o avtorju, objavljena v posebnem katalogu oziroma knjigi, ki bo izšla ob tej priložnosti. Obiskovalci razstave, spletnega mesta Zavoda Lipa Maribor in petčlanska žirija organizatorja v razmerju obiskovalci/žirija – 50/50, bodo izbrali, žirija pa razglasila štiri (4) nagrajence. Njihova dela bo Zavod Lipa Maribor po koncu razstave in po opravljeni dražbi podaril štirim institucijam slovenske države, ki predstavljajo ustavno opredeljeno vladavino ljudstva:

  • Parlamentu Republike Slovenije
  • Uradu predsednika Republike Slovenije
  • Vladi Republike Slovenije
  • Ustavnemu sodišču Republike Slovenije


Kljub temu, da bodo dela podarjena v last omenjenih ustanov, si Zavod Lipa Maribor še 1 (eno) leto po opravljeni dražbi pridružuje pravico, da razpolaga s temi deli z namenom prirejanja dodatnih razstav.
Prvi štirje nagrajenci bodo dodatno prejeli zbirko desetih knjig o slovenski kulturi, jeziku in zgodovini v vrednosti 300,00 € ter posebno nagrado (presenečenje). Zavod Lipa Maribor bo ob koncu razstave vsa prispela umetniška dela ponudil na javni dražbi. Od izkupička dražbe bodo avtorji prejeli 80%, organizator pa 20% sredstev, pri čemer bodo v primeru prvih štirih nagrajenih del botri upoštevali dejstvo, da bodo dela postala last prej naštetih ustanov, njim pa bo omogočena navedba, oziroma javno objavljeno sponzorstvo, tako na vseh bodočih razstavah, kot tudi pri vseh omembah teh del – s strani Zavoda Lipa Maribor – kasneje.

Preostala dela bodo v enem letu po dražbi ostala v lasti in posesti najbolj radodarnih botrov.

Zavod Lipa Maribor si pridržuje pravico, da z vsemi preostalimi deli razpolaga še 1 leto in jih v tem času razstavi.

Prijava za sodelovanje na Mednarodnem natečaju posvečenemu 600. obletnici zadnjega Ustoličevanja slovenskih vojvodov in knezov na Gosposvetskem polju, ki ga razpisuje Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa Maribor, mora obvezno vsebovati naslednje vsebine:

  • 1. Osebne podatke avtorja: ime, priimek, rojstni podatki, naslov, telefon, e-pošta;
  • 2. Kratek življenjepis;
  • 3. Dokumentacijo o predloženem umetniškem delu, označeno z vsemi podatki o avtorju in delu (slikarska tehnika, dimenzije slike, kratek avtorjev opis dela, videnja, navdiha);
  • 4. Obvezno izjavo umetnika o umetniškem delu, s katero bo prireditelj natečaja pridobil ekskluzivno pravico do objave v posebni knjigi oziroma katalogu, pravico do razstavljanja umetniškega dela na razstavah in pravico do prodaje umetniškega dela botrom ter delitev izkupička v razmerju 80% proti 20% v korist avtorja;
  • 5. Umetniško delo.


    • Priložene dokumentacije ne vračamo in ostaja del arhiva Zavoda Lipa Maribor.

      Natečaj je odprt do vključno 5. rožnika/junija 2014 (poštni žig). Nepopolne, pomanjkljive in zakasnele prijave pri izboru ne bodo upoštevane. Avtorji so dolžni zaščititi poslano umetniško delo, da se med prevozom ne poškoduje.

      Vsi kandidati in predlagatelji bodo v prvem tednu po koncu razstave obveščeni o rezultatih natečaja.

      Prijave pošljite na naslov:
      Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa Maribor
      Miklavška ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija

      Rok prijave: 05/06/14 - poštni žig


      Priloga k natečaju



      Opis Ustoličevanja – priloga k slikarskemu natečaju



      Vrhunec ljudovlade in slovenskega prava je predstavljal prenos oblasti ljudstva na izvoljenega vladarja – Ustoličevanje v Svatnah na Gosposvetskem polju. Svojega vojvoda so izvolili preprosti deželani, svobodni prebivalci: kmetje, rokodelci, modreci, trgovci, svečeniki, lovci, ribiči in vojaki. Vsi ti so imeli to pravico, saj jim je po slovenskem pravu (institutio Sclavenica, Slavica lex) pripadla takoj, ko so postali možje. Iz svoje srede so izvolili najsposobnejšega, najboljšega in najpametnejšega. Pri tem ni bil njegov rod prav nič pomemben. Podedovan družbeni status ni igral nobene vloge, edino merilo sta bila poštenje in zvestoba prisegi, ki je bila dana deželi in deželanom – slovenskemu ljudstvu.

      Rekonstrukcija je narejena na podlagi združitve in priredbe ohranjenih prvovrstnih zgodovinskih virov, ki so nastali v obdobju, ko je bilo Ustoličevanje še živo (Švabsko ogledalo, Otokar Geulski in Janez Vetrinjski) in se nanašajo na izpeljana Ustoličevanja v obdobju med 11. in 13. stoletjem. Izbrali smo Ustoličevanje vojvoda Bernarda Koroškega, za katerega nam viri poročajo, da je bil ustoličen leta 1202, njegov domači, dvorni in diplomatski jezik pa je bil nedvomno slovenski. Bernard Koroški je bil prvi vojvod na Koroškem, ki je nosil tudi naziv deželnega kneza. V zgodovinskih latinskih listinah se je sam označil kot »princeps terre«, kar pomeni »princ«, »knez« ali »gospod dežele«. V obdobju svoje vladavine je nedvomno uporabljal deželni prapor – bel prapor s Črnim panterjem – izpričan v pečatih iz takratnega obdobja in v srednjeveški epski pesnitvi Wolframa von Eschenbacha Parsival.

      1389624411Z5WE.jpg
      Pečat vojvoda Bernarda z upodobljenim Črnim panterjem na njegovem ščitu.

      Rekonstrukcija obreda



      Poglavitne osebe:

      Sodnik – predsedujoči Veči (50-60 let)
      Trije prisedniki (40, 50 in 60 let)
      Kmet ustoličevalec (50 let)
      Novi vojvod (25 let)
      Štirje svobodnjaki, spremljevalci vojvoda (od 20 do 30 let)
      Dvanajst vitezov s prapori (veljaki: poveljniki, krajniki in grofje od 25 do 50 let)
      Trije prižigalci kresov (od 30 do 40 let)
      Zbrana množica več sto udeležencev Veče, ki jo sestavlja okrog 70 odstotkov moških, 10 odstotkov mladcev, 15 odstotkov žensk in 5 odstotkov otrok med 8. in 12. letom. Med moškimi je okrog 10 odstotkov vitezov konjenikov, 10 odstotkov vitezov pešcev, 20 odstotkov suličarjev in 60 odstotkov preprostih svobodnjakov.

      Živali

      Marogasta, črno-bela bik in konj.

      Prizorišče

      Široko polje, na katerem stoji Knežji kamen, v ozadju je gozd, nato se dvigajo z gozdom poraščene gore. Povsem zadaj v daljavi so vidni tudi vrhovi skalnatih gora.

      Časovna umeščenost

      Ustoličevanje se vrši opoldne, pod najvišjim soncem.

      Oprema in oblačila

      Prapori: Vsi prapori so dolge trikotne oblike. 1 x bel prapor s Črnim panterjem (deželni), 3 x črno bel prapor (krajnik), 4 x belo-črn in črno-bel prapor (grof), 4 x na belem praporu so oznake I, II, III in IIII, ki pomenijo vojaška poveljstva vzhod, sever, zahod in jug, 1 x rdeč prapor s Črnim panterjem. Skupaj je 13 praporov (1 x deželni prapor in 12 praporov spremljevalcev novega vojvoda). Za viteze in zbrano vojsko okrog Knežjega kamna je še dodatno nekaj deset manjših praporov na kopjih enake barve in z enakimi oznakami, pri čemer prevladujejo beli prapori s Črnim panterjem. Ti prapori imajo lahko dvojni zaključek (izrez na koncu). Prisotni so tudi prapori gradnikov. Konjenica in pehota je razdeljena na pet delov. En del ima rdeče prapore s Črnim panterjem, drugi štirje deli pa bele prapore z oznakami štirih poveljstev. Enaka razdelitev velja tudi za viteze pešce in za suličarje.

      Ščiti: so tipične oblike – zgodnjegotski veliki trikotni (glej http://www.grboslovje.si/scit.php) enakih barv in znamenj kot prapori.

      Šlemi: so tipične oblike – lončasti šlemi (glej http://www.grboslovje.si/slem.php)
      Večina vitezov je brez šlema in nosi samo verižno srajco, za pasom pa ima meč in v roki ščit. Suličarji imajo sulice, meče in ščite, konjeniki pa kopja, meče in ščite. Mladci nosijo navadne lesene palice dolžine 1,5 m.

      Svobodnjaki so lahko oboroženi ali pa tudi ne, večina pa ima na glavi značilen širokokrajni slovenski klobuk (enak kot ga ima ustoličeni vojvod) črne, sive ali rjave barve. Oblečeni so v preprosta oblačila iz tistega obdobja, v glavnem sive, rjave, črne, lanene (bež) barve. Lahko je nekaj kosov oblačil tudi zelene, in modre barve (zlasti ženske). Obuti so v čevlje z jermeni.

      Obred

      Kandidat za vojvodo prihaja, oblečen v značilna siva slovenska oblačila, v roki pa nosi deželni prapor – bel prapor s Črnim panterjem v sredini. Spremljajo ga svečano oblečeni veljaki in vitezi (dvanajsterica njih s prapori v rokah). Oblečen ima siv suknjič in na rdečem pasu nosi veliko rdečo torbo. V njej nosi sir, kruh in še kak prigrizek. Nosi tudi lovski rog, dobro pritrjen z rdečimi jermeni. Obuta ima čevlja z rdečimi jermeni, preko suknjiča pa ima oblečen siv slovenski plašč. Na glavi nosi siv slovenski klobuk s sivo vrvico, katere en konec mora prosto viseti.

      Kandidat za vojvoda nato v roke prime palico, ki mu jo poda eden izmed prisednikov in nadaljuje pot. Ob vsaki strani ga spremljata dva svobodnjaka dobre pameti in uma, ki na povodcu vodita črno-belega bika in konja enake barve. Spremljajo jih veljaki – krajniki, grofje in gradniki z 12. prapori.

      Kmet Ustoličevalec sedi na Knežjem kamnu s prekrižanimi nogami in pričakuje prihajajoče.

      Ustoličevalec vstane s Knežjega kamna in da vojvodu lahen udarec na vrat ter mu zapove: »Bodi dober, vesten ino pravičen sodnik!«

      Vojvod stopi na Knežji kamen, potegne meč iz nožnice, z njim zamahne na vse štiri strani neba in vsakokrat priseže zbranemu ljudstvu.

      Za zaključek in potrditev prisege vojvod iz slovenskega klobuka napravi požirek mrzle vode.

      Po prisegi ga posadijo na konja in peljejo trikrat okrog Knežjega kamna, pri čemer pojejo vsi zbrani majhni in veliki, žene in možje skupaj svoj slovenski kirielejson, to je svojo slovensko pesem in hvalijo s tem Boga in svojega Stvarnika, da je njim in deželi dal gospoda po njihovi volji.

      V čast novemu vojvodu se prižge nekaj kresov.

      1389623027KFRN.jpg
      Knežji kamen


      1389623027F1KK.png
      Slovenski klobuk – karantanski/koroški vojvodski klobuk je sive barve, s sivo vrvico, katere en konec mora prosto viseti



      13896230271T30.jpg

      vojvodski klobuk je brez petelinovega čopa


      1389623524SGM1.gif
      Slovenski klobuk iz grba Slovenske krajine


      1389623027X6S8.jpg
      Črni panter v grbu



      1389623027Y1F5.png



      1389623524XNCI.jpg
      Prapori: zgoraj deželni prapor – vojvod
      v drugi vrsti od leve proti desni: krajnik, grof, gradnik
      v tretji vrsti od leve proti desni - poveljstva: vzhod, sever, zahod